Sesalci > zveri > psi > lisica

Lisica je domorodna in kozmopolitska vrsta. Slednje pomeni, da je sposobna preživeti v najrazličnejših okoljih.

Habitat

Od prerij in grmičevnatih predelov do gozdnih sestojev. Pri nas jo najpogosteje najdemo v gozdovih, ki se odpirajo na poljedelski in odprt travniški svet. Ugajajo ji območja z mladim drevjem, ki so zanjo prehransko najbogatejša.

Prehrana

Pretežno mesojede, hranijo se z žuželkami, mehkužci, deževniki, mladiči srnjadi in poljskih zajcev, pticami, dvoživkami, tudi mrhovino.

Značilnosti in vedenje

Ima odlično razvit voh, vid ter sluh in je skupaj s svojo izjemno hitrostjo odlična plenilka. V osnovi je somračna žival, ampak lahko postane izrazito nočna v območjih z visoko stopnjo človeških motenj.

Sobivanje s človekom

Lisice v urbanem okolju so proučevali v več državah v Evropi, na Japonskem, v Avstraliji in Severni Ameriki. Naselitev urbanih območij je bila najprej zabeležena v 30. letih prejšnjega stoletja v Veliki Britaniji, v 80. letih pa tudi v srednjeevropskih mestih, kjer so lisice pogoste na obrobju večjih mest in v stanovanjskih soseskah. Ugotovljene so bile številne razlike med obnašanjem lisic v mestih in na podeželju, npr. spremenjeno vedenje v povezavi s prometom v mestih, več antropogenih prehranskih virov in manjši domači okoliš. Poročali so tudi o napadih na domače živali (kokoši, mačke, pse), občasno tudi o vstopu v stavbe. Lisice se v mestih pogosto ne bojijo ljudi in psov, v redkih primerih tudi pridejo do ljudi po hrano, zelo redki so primeri napadov.

Največji konflikti z urbanimi lisicami so na področju prenosa virusnih bolezni in parazitov na domače živali in ljudi, npr. ehinokokoze (Echinococcus multilocularis in E. granulosus), stekline in garij (Sarcoptes scabiei var. vulpes) ter različnih nematodov.

O prisotnosti lisic v mestih so pri nas poročali npr. iz Tolmina in iz Ljubljane.