Delovni sklopi in cilji projekta

1. Identifikacija/katalogizacija realnih in zaznanih problemov, ki jih divjad povzroča na nelovnih površinah v Sloveniji.

Preučili bomo v preteklosti zabeležene konflikte med človekom in divjadjo v urbanem okolju in na drugih nelovnih površinah, tj. z analizo različnih podatkovnih baz in objav v sredstvih javnega obveščanja. Vzpostavili bomo on-line dostopne platforme za vnos in beleženje vseh konfliktnih dogodkov med divjadjo in ljudmi v mestih ter na drugih nelovnih površinah.

 

2. Pregled problematike, povezane s prisotnostjo in upravljanjem divjadi v urbanem okolju, in metod, ki jih za preprečevanje    konfliktnih dogodkov med divjadjo in ljudmi uporabljajo v urbanih območjih, na prometnicah in drugih nelovnih površinah v tujini.

Za dojemanje kompleksnosti konfliktov človek-divjad in za sprejemanje najbolj primernih odločitev so lahko v veliko pomoč izkušnje z reševanjem tovrstne problematike drugod po svetu. Tovrstne informacije bomo pridobili s/z: (i) pregledom objavljene znanstvene in strokovne literature; (ii) neposrednim kontaktiranjem relevantnih odločevalcev in raziskovalcev v drugih evropskih državah.

 

3. Ovrednotenje dejavnikov, ki vplivajo na verjetnost za nastanek trkov s prostoživečimi parkljarji na prometnicah, in analiza učinkovitosti odvračalnih ukrepov za zmanjšanje števila trkov na cestah oz. za zmanjšanje zahajanja parkljaste divjadi na avtoceste.

Razumevanje vzročno-posledičnih zvez je predpogoj za smotrno izvedbo odvračalnih/omilitvenih ukrepov, ki bodo zmanjšali tveganje za nastanek trkov oz. bodo povečali cestno prometno varnost, zato bomo določili najpomembnejše okoljske dejavnike, ki vplivajo na verjetnost za nastanek trka s prostoživečimi parkljarji. Analizirali bomo tudi učinkovitost v Sloveniji uporabljenih odvračalnih ukrepov (zvočna odvračala, modri odsevniki) za zmanjšanje tveganja za trke z divjadjo in zahajanje le-te na avtoceste.

 

4. Določitev nekaterih bioloških značilnosti izbranih vrst divjadi v (sub)urbanem okolju v primerjavi s kmetijsko oz. gozdnato krajino.

Biološke (ekološke in vedenjske) značilnosti osebkov in populacij, ki živijo v mestnem okolju, se lahko pomembno razlikujejo od osebkov/populacij istih vrst iz »naravnih« oz. ne-urbanih habitatov. To lahko pomembno vpliva tudi na nastanek konfliktov, ki jih te vrste povzročajo, pa tudi na vpliv (npr. malih plenilcev) na druge živalske vrste. Poznavanje bioloških značilnosti vrst je zelo pomembno tudi za razumevanje njihovih razvojnih oz. populacijskih trendov. Zanimale nas bodo predvsem naslednje značilnosti: razmnoževalni potencial (lisic, kun belic in nutrij), prehrana (lisic in kun belic) ter prostorsko vedenje (lisic).

 

5. Določitev meta-populacijske genetske strukture izbranih urbanih populacij divjadi in njihove kontaktne cone s populacijami iz naravnega okolja.

Molekularno-genetske metode zagotavljajo robusten vir podatkov za spremljanje številnih parametrov populacij, pomembnih za določitev njihovega statusa. Ker bo v času izvajanja projekta v urbanem okolju odvzetih precej osebkov različnih vrst divjadi, nam bo to omogočilo dostop do večjega števila vzorcev vrst, ki jih bomo vključili v ta del projekta: srnjad, lisica, kuna belica, jazbec in nutrija.

 

6. Praktičen preizkus primernosti (izvedljivosti, učinkovitosti, selektivnosti) izbranih načinov odstranitve osebkov različnih vrst divjadi iz urbanih območij in z drugih nelovnih površin.

V tem sklopu se bomo omejili predvsem na uporabo pasti, pri čemer bomo poleg preizkusa njihove primernosti za lov vrst, ki se tradicionalno lovijo s pastmi (lisice, kune, navadni polh), poudarek namenili predvsem učinkovitosti uporabe pasti (dvigalk in lovk) za odlov oz. odvzem nutrij kot invazivne tujerodne vrste.

 

7. Določitev odnosa ljudi do pojavljanja različnih vrst divjadi v urbanih območjih in družbene sprejemljivosti izbranih ukrepov za aktivno upravljanje populacij v teh območjih.

Za aktivno upravljanje s populacijami divjadi v urbanem okolju je poleg izvedljivosti in učinkovitosti posameznih ukrepov potrebno poznati tudi njihovo družbeno sprejemljivost, ki pa temelji na odnosu ljudi oz. prebivalcev mest do (posameznih) ciljnih vrst. Javnomnenjsko raziskavo (spletno in terensko anketo) bomo primarno izvedli na ciljni populaciji prebivalcev in uporabnikov urbanih (nelovnih) območij. Na podlagi rezultatov ankete bomo pripravili izhodišča za razrešitev morebitnih konfliktov v skupnosti, ki bi lahko nastali ob operacionalizaciji programa kontrole populacij divjadi v urbanem okolju.

 

8. Informiranje javnosti in oblikovanje primernega družbenega okolja za aktivno upravljanje z divjadjo v urbanih območjih in na drugih nelovnih površinah.

Aktivno upravljanje s populacijami divjadi v urbanem okolju terja, zaradi pričakovanega negativnega sprejemanja posameznih ukrepov v delu javnosti, ustrezno informiranje in ozaveščanje, s čimer lahko oblikujemo ustrezno družbeno okolje za sprejem različnih, tudi letalnih, ukrepov. V program za informiranje in ozaveščanje javnosti bomo vključili več možnih načinov osveščanja/izobraževanja, in sicer prek medijev, predavanj, postavitve informativnih tabel, namenske spletne strani projekta in vključitve relevantnih vsebin v študijske vsebine nekaterih študijskih programov.
 

9. Priprava protokolov za ravnanje v primeru potrebe po odstranitvi osebkov različnih vrst divjadi iz urbanih predelov oz. z drugih nelovnih površin.

Pripravili bomo ustrezne protokole, in sicer za več različnih situacij (npr. parkljarji v središčih mest, parkljarji na avtocesti, pojavljanje divjadi znotraj ograjenih območij). V protokolih bomo opredelili pogoje, da se jih lahko začne uporabljati, ustaljene postopke, odgovornost in način aktiviranja t. i. intervencijskih skupin.

10. Diseminacija rezultatov h končnim uporabnikom, vključno s pripravo strokovno-znanstvenega posveta o divjadi v urbanem okolju.

Poleg večjega števila objav znanstvenih in strokovnih člankov, več sestankov z najpomembnejšimi odločevalci in predstavniki ciljnih uporabnikov ter prepleta raziskovalnega dela s pedagoškim delom nameravamo ob zaključku projekta organizirati tudi mednarodno strokovno-znanstveno posvetovanje o divjadi v urbanem okolju.