Intenzivna urbanizacija, tj. prostorsko širjenje naselij, industrijskih območij, prometnic in drugih infrastrukturnih objektov, povzroča večanje obsega urbane in pol-urbane krajine in s tem zmanjševanje ter drobljenje tradicionalnih habitatov prostoživečih živali. Zaradi sočasnega zaraščanja kmetijske krajine se povečuje kontaktna cona med urbanimi območji in naravnimi habitati prostoživečih živali. Posledično številne živalske vrste (tudi divjadi) vedno pogosteje živijo v naseljih in drugih antropogeno spremenjenih habitatih, zato so vedno pogostejše interakcije prostoživečih živali z ljudmi, kar pogosto povzroča nastanek različnih konfliktnih situacij. V urbanem okolju in na drugih nelovnih površinah je upravljanje s populacijami divjadi (tj. izvajanje lova) zelo oteženo oz. celo onemogočeno bodisi zaradi zakonskih omejitev bodisi zaradi pričakovanih negativnih odzivov javnosti oz. trenutno premajhne družbene sprejemljivosti nekaterih upravljavskih ukrepov.
V okviru CRP projekta (V4-1825) “Divjad v naseljih, na cestah in drugih nelovnih površinah: težave, izzivi, rešitve” se bomo soočili z iskanjem rešitev in s sledečimi izzivi: (a) povečanje cestno-prometne varnosti (zmanjšanje tveganja za trke s parkljarji na ne-ograjenih cestah, zmanjšanje zahajanja na avtoceste, vzpostavitev protokola ravnanja v primeru pojavljanja divjadi znotraj avtocestnega koridorja); (b) zmanjšanje drugih škodnih dogodkov na nelovnih površinah; (c) spoznavanje bioloških in ekoloških značilnosti (npr. prostorsko vedenje, razmnoževalni potencial, prehrana) izbranih vrst divjadi v urbanem okolju v primerjavi z naravnimi habitati; (d) vzpostavitev primernega družbenega okolja in preizkus ukrepov za izločitev nutrije kot invazivne tujerodne vrste iz okolja. Za vse ciljne vrste želimo tudi pripraviti protokole za ravnanje v primeru njihovega pojavljanja, ki bi imelo za posledico nastanek večjih konfliktnih dogodkov oz. škod, v urbanem okolju in na drugih nelovnih površinah (npr. vzpostavitev t. i. intervencijskih skupin, možnost odlova posameznih osebkov z najbolj primernimi sredstvi), v primeru odvzetih osebkov pa tudi izvesti molekularno-genetske analize, ki bodo omogočile določitev meta-populacijske strukture urbanih populacij in njihovih kontaktnih con s populacijami iz naravnega okolja. Več o delu na projektu in o ciljih si lahko preberete v zavihku delovni sklopi.
Novo pridobljena znanja in proaktivno oblikovanje javnega mnenja bodo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano omogočila precej lažjo obvladovanje izzivov, ki jih predstavlja naraščajoča prisotnost različnih vrst divjadi v urbanem okolju, in sicer zlasti v smislu možnega aktivnega upravljanja populacij.
NOVICE
Pingback: foshlenn clindamicina 300 mg
Pingback: only pharmacies